Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. junij 2022 ― Razstavljajo: Goran Bertok, Conny Blom, Nina Slejko Blom, Ksenija Čerče, Marjan Gumilar, Herman Gvardjančič, Dušan Kirbiš, Peter Koštrun, Zmago Lenardič, Ira Marušič, Andrei Molodkin, Katja Pal, Tadej Pogačar, Uroš Potočnik, Oto Rimele, Vlado Stjepić. Na začetku je predstava rdeče, ki sploh ni pigment, ampak nekakšna plazma, fluid, neoprijemljiva »snov«, mokra, suha, redka, gosta, prosojna, zatemnjena …, v kateri lebdijo stvari, ne predmeti, ker jim je fluid odvzel identiteto: tako sem videl fotografije Koštruna in Bertoka, projekcijo Molodkina. Potem je rdeča posebna molekularna snov, ki se lahko uvija, ostri, poleže, napenja ali drobi, kakor ji dopušča uporabljena tehnologija in modelna struktura. Vsi ti postopki so izvedljivi v katerikoli vizualni stroki, denimo v dizajnu ali kiparstvu. V kiparstvu se rdeča spremeni v pokrivalno in pripovedno površino, v dizajnu pa so plastične in druge umetne snovi že same po sebi obarvane in jih je treba samo še modelirati. Za takšne uporabe je značilno, da rdeče ne vidimo izključno kot barvo, ampak kot umetelno snov z lastnimi in včasih nepredvidljivimi prostorskimi razsežnostmi in rizomsko dinamiko. Za digitalno imažerijo, v kateri sta se resnica in laž prepletli do neprepoznavnosti, je značilno, da v svojem napredovanju sproti odpravlja nekdanje utrjene, arhetipske predstave in vrednosti rdeče in jih prekriva z glamuroznim spektaklom umetelnih videzov. Rdeča je izgubila enosmerne lastnosti napadalnosti, jeze, vzkipljivosti, nestrpnosti, moči in prestiža, je samo še ena medijska, blagovna barva, ki ji je v splošnem potrošništvu splahnel arhetipski pomen. Res je še vedno povezana s čustvi, a za ljubezen, seks in strast, ljubosumje in maščevalnost so nam na voljo digitalni odtenki, ki se v medijski ponudbi tako hitro spreminjajo, da od stabilnih, tradicionalnih pomenov ne ostane dosti. Če je bila včasih rdeča tudi topla in pozitivna barva, je zdaj pomembnejša njena oblikovana vidnost v modi, notranji opremi in urbanem transport

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 18. junij 2022 ― Empathy Swarm je umetna življenjska oblika, ki raziskuje družbeno interakcijo med nečloveškimi bitji z uporabo vedenja in gibanja kot jezika za medvrstno komunikacijo, ki jo lahko razume tudi človeški opazovalec. Interaktivno robotsko umetniško delo, ki vključuje 10 robotov, je raziskovalna platforma za utelešenje umetne inteligence in raziskuje predstavo Marie-Luise Angerer o afektu in njeno opozorilo, naj ohrani naključje pri življenju kot posebno odprto obliko možnosti, ki bi jo zlahka izgubili skozi prepletanje tehnologije, življenja in okolja v togem sistemu AI. Gonilna sila vsakega posameznega robota je oblika emergent AI, ki izhaja iz razširitve in modifikacije Boidov Craiga Reynolda, programa umetnega življenja, ki ga je razvil leta 1986 in je temeljil na treh načelih za simulacijo obnašanja ptic v jatah: ločitev, poravnava in kohezija, ki bi jo lahko razlagali kot osebni prostor, konformizem in zvestobo. Družba neantropomorfnih bitij, ki deluje kot živ organizem lastne narave, ustvarja čustveno nabito vzdušje, ki deli nastajajočo zgodbo o nepričakovanih srečanjih z vsemi akterji, ki vplivajo na sistem, ki se nenehno razvija. Empathy Swarm, ki pripoveduje abstraktne različice družbene interakcije, integrira stroje kotr družbena bitja v smislu Catherine Malabou, ki uporablja ta izraz, da poudari potrebo po antitezi kapitalistično in imperialistično motiviranim optimizacijskim ciljem algoritmov, ki so jih postavila velika tehnološka podjetja. Empathy Swarm is an artificial life form that explores social interaction between non-human beings using behavior and movement as a language for interspecific communication that can also be understood by the human observer. The interactive robotic artwork, which includes 10 robots, is a research platform for the embodiment of artificial intelligence and explores Marie-Luise Angerer’s notion of affect and her warning to keep coincidence alive as a special open form of possibility that could easily be lost through technolog